Arhitekturni biro STVAR | Center znanosti

Arhitekturni biro STVAR | Krepitev pomena in vloge znanosti, kot ključne podstati družbe, je danes eden izmed pomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti želi država vzpostaviti t. i. “Center znanosti”. Ta svoji viziji predstavlja spodbujevalnik radovednosti, novih idej, inovativnosti ter tvori stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Hkrati predstavlja okno prikaza znanstvenih, tehnoloških in družbenih dosežkov Slovenije. Urbanistično odmerjeni trikotnik v okviru natečajnega območja predstavlja zadnjo obsežno zeleno površino ob južnem robu mestnega središča Ljubljane. Zgoščevanje stavbnega tkiva nedvoumno predstavlja poseg v proste površine samega mesta, kjer so ali bi bili lahko urejeni parki in nasadi za katere velja, da pozitivno prispevajo h kvaliteti življenja. Arhitektura je ponovno postavljena pred dilemo ali lahko zgolj koncept umetniškega izraza ponudi ustrezen nadomestek narave. ''Ponuja se misel, da bi, ker ne moremo drugače, proces premikov zelenja obrnili, da bi zelene površine.... začeli nadomeščati v samem mestu. Posvetiti bi se morali zaostalim predelom in v njih bi morali oblikovati urbane zelene koncepte. Morali bi iti dalj kot do tam, kjer se stvar konča...'' Vir: Ravnikar, E., Ljubljana 2000, AB, 44-45, 1979 Merilo zahtevanega objekta po velikosti bistveno odstopa od drobne morfološke strukture obstoječega prostora. Načrtovano stavbo zato zavestno členimo tripartitno po višini, tako da ohranimo popolno funkcionalno in vizualno prehodnost parterja, zadržimo asketski fasadni raster osrednjega ortogonalnega telesa v višinskem gabaritu ulice ter nadomestimo mestu odvzeto zelenje na ravni strehi, kjer v zelenico umestimo objekte lokalnega merila. Orientacija načrtovanega objekta sledi morfološki strukturi Riharjeve ulice in zapolnjuje ulično škrbino med Kolezijsko in Finžgarjevo ulico. Vzdolž (bogato zasnovane, a programsko revne) Barjanske ceste se podsledično vzpostavi ustrezno dimenzioniran krajinsko urejen trg, kot dostojen predprostor novega Centra znanosti in kot smiseln zaključek navezave na staro mestno jedro v osi mimo Trnovske cerkve do Eipprove ulice. Motorni promet s pripadajočimi parkirnimi površinami v celoti umestimo v podzemne prostore z neposredno navezavo na Riharjevo ulico. Avtobusni promet se glede na obstoječe stanje ne spreminja. Celotno zemljišče je torej namenjeno le pešcem in kolesarjem z navezavami med Riharjevo ulico in Barjansko cesto ter urejenim nabrežjem Gradaščice. Koncept ekspresivne arhitekturne forme zadržimo na nivoju lokalne tradicije, zunanji izraz objekta bo preko predlaganih tehnoloških rešitev ogledalo njegove vsebine. Raje kot prostorsko dominanto v merilu mesta, vzpostavljamo novo programsko središče v humanem merilu. Poudarjamo trajnostno umestitev na dano lokacijo ob spoštovanju obstoječih kulturnih prvin in ohranjanju obsega naravnih danosti. Urbani zeleni koncept.

Arhitekturni biro STVAR | Center znanosti

Uporabljamo piškotke.

OK

Center znanosti

  • Lokacija:


    Ljubljana

  • Investitor:


    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS

  • Površina objekta:


    12.220 m2

  • Zunanja ureditev:


    7.000 m2

  • Kronologija:


    2019: Mednarodni javni arhitekturni natečaj

Krepitev pomena in vloge znanosti, kot ključne podstati družbe, je danes eden izmed pomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti želi država vzpostaviti t. i. “Center znanosti”. Ta svoji viziji predstavlja spodbujevalnik radovednosti, novih idej, inovativnosti ter tvori stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Hkrati predstavlja okno prikaza znanstvenih, tehnoloških in družbenih dosežkov Slovenije.

Urbanistično odmerjeni trikotnik v okviru natečajnega območja predstavlja zadnjo obsežno zeleno površino ob južnem robu mestnega središča Ljubljane. Zgoščevanje stavbnega tkiva nedvoumno predstavlja poseg v proste površine samega mesta, kjer so ali bi bili lahko urejeni parki in nasadi za katere velja, da pozitivno prispevajo h kvaliteti življenja. Arhitektura je ponovno postavljena pred dilemo ali lahko zgolj koncept umetniškega izraza ponudi ustrezen nadomestek narave.

''Ponuja se misel, da bi, ker ne moremo drugače, proces premikov zelenja obrnili, da bi zelene površine.... začeli nadomeščati v samem mestu. Posvetiti bi se morali zaostalim predelom in v njih bi morali oblikovati urbane zelene koncepte. Morali bi iti dalj kot do tam, kjer se stvar konča...'' Vir: Ravnikar, E., Ljubljana 2000, AB, 44-45, 1979

Merilo zahtevanega objekta po velikosti bistveno odstopa od drobne morfološke strukture obstoječega prostora. Načrtovano stavbo zato zavestno členimo tripartitno po višini, tako da ohranimo popolno funkcionalno in vizualno prehodnost parterja, zadržimo asketski fasadni raster osrednjega ortogonalnega telesa v višinskem gabaritu ulice ter nadomestimo mestu odvzeto zelenje na ravni strehi, kjer v zelenico umestimo objekte lokalnega merila.

Orientacija načrtovanega objekta sledi morfološki strukturi Riharjeve ulice in zapolnjuje ulično škrbino med Kolezijsko in Finžgarjevo ulico. Vzdolž (bogato zasnovane, a programsko revne) Barjanske ceste se podsledično vzpostavi ustrezno dimenzioniran krajinsko urejen trg, kot dostojen predprostor novega Centra znanosti in kot smiseln zaključek navezave na staro mestno jedro v osi mimo Trnovske cerkve do Eipprove ulice.

Motorni promet s pripadajočimi parkirnimi površinami v celoti umestimo v podzemne prostore z neposredno navezavo na Riharjevo ulico. Avtobusni promet se glede na obstoječe stanje ne spreminja. Celotno zemljišče je torej namenjeno le pešcem in kolesarjem z navezavami med Riharjevo ulico in Barjansko cesto ter urejenim nabrežjem Gradaščice.

Koncept ekspresivne arhitekturne forme zadržimo na nivoju lokalne tradicije, zunanji izraz objekta bo preko predlaganih tehnoloških rešitev ogledalo njegove vsebine. Raje kot prostorsko dominanto v merilu mesta, vzpostavljamo novo programsko središče v humanem merilu. Poudarjamo trajnostno umestitev na dano lokacijo ob spoštovanju obstoječih kulturnih prvin in ohranjanju obsega naravnih danosti. Urbani zeleni koncept.