Arhitekturni biro STVAR | Groblje

Arhitekturni biro STVAR | Za prostorsko ureditev so bile pripravljene tri variantne rešitve, določene na podlagi analize stanja prostora, ki jih je med seboj mogoče primerjati s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Vsem trem rešitvam je skupna delitev območja z osmi J-S (od kulturnega doma) in Z-V (od cerkve) v štiri območja rabe, pri čemer JZ del predstavlja območje Biotehniške fakultete. Obstoječe kmetijske površine SZ in JV dela območja so namenjene športno-rekreacijskim površinam, SV del z obstoječo infrastrukturno in deloma kmetijsko rabo pa se še nadalje namenja infrastrukturi (železniška postaja) z dopolnilnimi dejavnostmi infrastrukture in športa (mešana raba). Posamezne rešitve se razlikujejo predvsem glede posegov v obstoječo parcelacijo, obstoječo komunalno infrastrukturo ter glede izrabe zemljišč od konservativne preko zmerne do radikalnejše rešitve. Tako so npr. v prvi varianti posegi v obstoječe (stihijsko razvito) stanje relativno blagi (manj posegov v komunalno infrastrukturo - nižji stroški), pri čemer je posledično tudi izraba zemljišč najmanjša. V tretji varianti so posegi v obstoječe stanje bolj agresivni in poskušajo v prostor vnesti več reda (dolgoročno planiranje z večjimi investicijami v infrastrukturo), pri čemer je izkoriščenost zemljišč lahko večja. Druga varianta je prikazana kot kompromis med skrajnostima.

Arhitekturni biro STVAR | Groblje

Uporabljamo piškotke.

OK

Groblje

  • Investitor:


    Občina Domžale

  • Površina:


    47.500 m2

  • Kronologija:


    2009

Za prostorsko ureditev so bile pripravljene tri variantne rešitve, določene na podlagi analize stanja prostora, ki jih je med seboj mogoče primerjati s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

Vsem trem rešitvam je skupna delitev območja z osmi J-S (od kulturnega doma) in Z-V (od cerkve) v štiri območja rabe, pri čemer JZ del predstavlja območje Biotehniške fakultete. Obstoječe kmetijske površine SZ in JV dela območja so namenjene športno-rekreacijskim površinam, SV del z obstoječo infrastrukturno in deloma kmetijsko rabo pa se še nadalje namenja infrastrukturi (železniška postaja) z dopolnilnimi dejavnostmi infrastrukture in športa (mešana raba).

Posamezne rešitve se razlikujejo predvsem glede posegov v obstoječo parcelacijo, obstoječo komunalno infrastrukturo ter glede izrabe zemljišč od konservativne preko zmerne do radikalnejše rešitve. Tako so npr. v prvi varianti posegi v obstoječe (stihijsko razvito) stanje relativno blagi (manj posegov v komunalno infrastrukturo - nižji stroški), pri čemer je posledično tudi izraba zemljišč najmanjša. V tretji varianti so posegi v obstoječe stanje bolj agresivni in poskušajo v prostor vnesti več reda (dolgoročno planiranje z večjimi investicijami v infrastrukturo), pri čemer je izkoriščenost zemljišč lahko večja. Druga varianta je prikazana kot kompromis med skrajnostima.