Arhitekturni biro STVAR | Pozidano industrijsko zemljišče, obkroženo z blagimi pobočji, le na južni strani se relief znižuje proti reki Savi, kjer se odpirajo tudi najlepše vedute. Interes investitorja je v optimalnem ekonomskem izkoristku parcele za kvalitetno stanovanjsko gradnjo ob upoštevanju omejitev veljavnega prostorskega akta. Poleg reliefnih značilnosti in stalne prisotnosti zaledne površinske vode, izhodišče zasnove predstavljajo tudi danosti glede priključevanja na javno infrastrukturo, ki se v celoti nahajajo na južni strani zemljišča. Konceptualno kompleks tvori množica (navidezno) samostojnih stanovanjskih stavb, ki so v merilu poenotene z okoliško pozidavo družinskih hiš. Stavbe H-I stojijo na obstoječi terenski izravnavi na vzhodni strani lokacije, stavbe B-G pa so postavljene na objekt A. Slednji konceptualno predstavlja teraso terena, ki se dviguje proti severo-zahodu. Umestitev in oblikovaje posameznih stavb nudi stanovanjskim enotam optimalno osončenost, vedute in lastniške zelenice. Zasnova ob maksimalni izrabi in zazidani površini zemljišča stanovalcem nudi kar dvakrat več odprtih bivalnih površin kot zahteva minimalni standard s prostorskim aktom. Stavbne mase B-I so oblikovane enostavno, v ometu in lesu, z ravnimi nadstreški nad izhodi ter z dvokapnimi strehami v cementni ali kovinski kritini. Členi stavb, ki na nivoju pritličja povezujejo stavbne mase, so v podobi zasnovane kot paviljoni z lesenimi fasadami in ravnimi pohodnimi strehami, ki so obenem terase gornjih stanovanj. Objekt A, ki konceptualno predstavlja oporni zid terenske izravnave, je v zasnovan v vidnem betonu. Stanovanjske enote objekta A se v celoti odpirajo proti lastniškim zelenicam preko zastekljenih fasad z možno s senčenja oz. zapiranja z zunanjimi senčili. Streha objekta A je ravna pohodna, delno tlakovana in delno intenzivno ozelenjena. Celotna SV in SZ stran strehe objekta A je spojena z zalednim terenom tako, da se zelenica nadaljuje v pobočja. Priključevanje na komunalno infrastrukturo je prilagojeno obstoječemu stanju. V celoti sta izrabljena obstoječa prometna priključka na javni cesti. Objekti A-G imajo zagotovljena garažna in zunanja parkirna mesta ter kolesarnice v sklopu objekta A, z neposrednim breznivojskim dovozom na cesto. Dostop do stanovanj objekta A je breznivojsko iz garaže, do stanovanj stavb B-I pa preko zunanjih stopnišč. Stavbe H-I, ki se lahko gradijo kot samostojna zaključena celota, imajo zagotovljena zunanja parkirna mesta s samostojnim priključkom na javno cesto. Stanovanja imajo lastniške vhode od zunaj, brez skupnih hodnikov. Vsakemu stanovanju pripada lastniška zelenica na terenu ali v sklopu ravne (zelene) strehe. Večstanovanjski objekt torej vsakemu od lastnikov stanovanj zagotavlja kvalitete bivanja kot v lastni hiši.
Pozidano industrijsko zemljišče, obkroženo z blagimi pobočji, le na južni strani se relief znižuje proti reki Savi, kjer se odpirajo tudi najlepše vedute. Interes investitorja je v optimalnem ekonomskem izkoristku parcele za kvalitetno stanovanjsko gradnjo ob upoštevanju omejitev veljavnega prostorskega akta. Poleg reliefnih značilnosti in stalne prisotnosti zaledne površinske vode, izhodišče zasnove predstavljajo tudi danosti glede priključevanja na javno infrastrukturo, ki se v celoti nahajajo na južni strani zemljišča.
Konceptualno kompleks tvori množica (navidezno) samostojnih stanovanjskih stavb, ki so v merilu poenotene z okoliško pozidavo družinskih hiš. Stavbe H-I stojijo na obstoječi terenski izravnavi na vzhodni strani lokacije, stavbe B-G pa so postavljene na objekt A. Slednji konceptualno predstavlja teraso terena, ki se dviguje proti severo-zahodu. Umestitev in oblikovaje posameznih stavb nudi stanovanjskim enotam optimalno osončenost, vedute in lastniške zelenice. Zasnova ob maksimalni izrabi in zazidani površini zemljišča stanovalcem nudi kar dvakrat več odprtih bivalnih površin kot zahteva minimalni standard s prostorskim aktom.
Stavbne mase B-I so oblikovane enostavno, v ometu in lesu, z ravnimi nadstreški nad izhodi ter z dvokapnimi strehami v cementni ali kovinski kritini. Členi stavb, ki na nivoju pritličja povezujejo stavbne mase, so v podobi zasnovane kot paviljoni z lesenimi fasadami in ravnimi pohodnimi strehami, ki so obenem terase gornjih stanovanj. Objekt A, ki konceptualno predstavlja oporni zid terenske izravnave, je v zasnovan v vidnem betonu. Stanovanjske enote objekta A se v celoti odpirajo proti lastniškim zelenicam preko zastekljenih fasad z možno s senčenja oz. zapiranja z zunanjimi senčili. Streha objekta A je ravna pohodna, delno tlakovana in delno intenzivno ozelenjena. Celotna SV in SZ stran strehe objekta A je spojena z zalednim terenom tako, da se zelenica nadaljuje v pobočja.
Priključevanje na komunalno infrastrukturo je prilagojeno obstoječemu stanju. V celoti sta izrabljena obstoječa prometna priključka na javni cesti. Objekti A-G imajo zagotovljena garažna in zunanja parkirna mesta ter kolesarnice v sklopu objekta A, z neposrednim breznivojskim dovozom na cesto. Dostop do stanovanj objekta A je breznivojsko iz garaže, do stanovanj stavb B-I pa preko zunanjih stopnišč. Stavbe H-I, ki se lahko gradijo kot samostojna zaključena celota, imajo zagotovljena zunanja parkirna mesta s samostojnim priključkom na javno cesto. Stanovanja imajo lastniške vhode od zunaj, brez skupnih hodnikov. Vsakemu stanovanju pripada lastniška zelenica na terenu ali v sklopu ravne (zelene) strehe. Večstanovanjski objekt torej vsakemu od lastnikov stanovanj zagotavlja kvalitete bivanja kot v lastni hiši.